Nadaljevanje zgodbe o Jožefu uči, da sta Božji občutek za pravi trenutek in njegova modrost zmožna trpljenje spremeniti v odrešenje in zveličati ponižane; da se v odpuščanju in spravi razodeva njegov veliki načrt, poln dobrote.
Jakobovo življenje nas uči, da Bog svoje načrte uresničuje po milosti in zaradi človeških naporov. S svojo vseprisotnostjo pot, ki jo otežujejo spori in prevare, spreminja v pot obljube in prenove.
Jakobova stara leta nam kažejo, da Bog drži svoje obljube tudi v težkih časih; kako je skozi ljubezen, izgubo in boj izdajalca spremenil v Izraela, moža, ki ga zaznamujejo blagoslov, vztrajnost in oplemeniteno srce.
Mojzesovo poklicanje nas uči, da Bog vedno usliši zatirane in bodri obotavljivce, saj svojo živo prisotnost in neomajni načrt razodeva celo v človeški šibkosti in dvomu.
Deset egiptovskih nadlog nam kaže neprimerljivo moč in potrpežljivo pravičnost Boga, saj je po njih ponižal Faraona, razkrinkal lažne bogove in svoje ljudstvo odrešil s krvjo jagnjeta.
Zgodba o zlatem teletu nas po eni strani svari o sodbi, ki doleti tiste, ki so nepotrpežljivi in malikujejo, po drugi strani pa nam razodeva tudi Božje usmiljenje in rešilno moč posrednika, ki se je postavil za svoje ljudstvo.
Zgodba o Jozuetu nas uči, da si Božje zmage posledica zaupanja in poslušnosti, medtem ko prikriti greh vodi v poraz. Božja milost najde vsakogar, ki veruje vanj in mu sledi, kakor Rahab.
Zgodba o Ester nam kaže, kako Bog tiho in neopazno vodi dogajanje, da bi zaščitil svoje ljudstvo. Tako denimo povsem običajne ljudi spodbuja k pogumnim dejanjem
Zgodba o kraljevih sanjah nam kaže, da Bog vlada vsaki deželi; da razodeva skrite resnice ter podeljuje modrost tistim, ki ostajajo ponižni, zvesti in pobožni, četudi v izgnanstvu.
Davidove preizkušnje razodevajo, da Bog bdi nad svojimi zvestimi služabniki in jih varuje z ognjem, sodbo in levi: tako dokazuje, da ima oblast nad kralji in kraljevinami, in veliča tiste, ki verujejo vanj.
Zgodba o prvem izraelskem kralju nas uči, da Bog vedno usliši ponižne molitve in človekove prošnje: od tem vseskozi ostaja resnični Kralj in nas uči, da poslušnost njegovi besedi velja več kakor navidezna moč ali žrtvovanje.
Zgodba o Savlu in Davidu nas uči, da Bog izbira voditelje z ozirom na njihovo srce in ne na videz. S tem nas svari pred zavistjo in ošabnostjo in nas uči potrpežljivosti, milosti in zaupanja v njegovo izbiro pravega trenutka.
Davidov vzpon in padec nas učita, da se lahko celo od Boga izbrani kralj opoteče, a da iskrena pokora prinese odpuščanje, čeprav greh še vedno izzove bolečino. Smotri Božje zaveze pa so večni,
Salomonovo življenje je zgled tega, da resnična modrost in trajni blagoslov izideta le iz iskanja Boga; a tudi veliki darovi izpuhtijo, če je srce omadeževano in se obrne k napuhu.
Zgodba o Eliji na gori Karmel nas uči, da je edino Gospod resnični Bog in da kliče ljudi k resnični vdanosti. Svojo moč dokazuje s tem, da odgovarja na molitve, kadar lažni bogovi molčijo.
Zgodba o Juditi nas uči, da Bog svoje ljudstvo odrešuje po najnenavadnejših poteh, na primer s tem, da izkoristi pogum in vero ponižne vdove in tako strmoglavi ošabne, tako pa svoje ime ovenča v slavi.
Tobijeva knjiga nas uči, da Bog vedno usliši molitve in da vodi svoje ljudstvo, celo v izgnanstvu, in v zameno za poslušnost po svoji nedoumljivi previdnosti prinaša ozdravljenje, odrešitev in nenadejano radost.
Prilika o izgubljenem sinu nas uči, da Bog v svoji ljubezni odprtih rok sprejema skesane grešnike in jim ponudi odpuščanje in radosten povratek, ne glede na to, kako daleč so stavali s poti.
Prilika o sejalcu nas uči, da je Božja beseda kot krepko seme, a le kadar pade na odprto srce, ki ga bo vzgajalo v veri, bo sledila tudi trajna žetev poslušnosti in plodovitosti.
Prilika o usmiljenem Samarijanu nas uči, da prava ljubezen ne pozna meja, in nas poziva k usmiljenju in pomoči ljudem v stiski, ne glede na njihov položaj in ozadje.
Jezusovo bivanje v divjini nas uči, da je pot k Bogu tlakovana s preizkušnjami in da lahko skušnjavo premagamo edinole tako, da zaupamo v Očeta in se držimo njegove Besede.
Jezusov krst nam kaže, kako se je Sin ponižno postavil ob bok grešnikom, kako ga je Oče ljubeče sprejel in kako je nad vsem tem bodreče bdel sv. Duh. V tem se razodeva sveta trojica, ki nam kaže novo življenje, ki ga bodo prejeli vsi, ki hodijo po Njegovi poti.
Marijino oznanjenje nam kaže, kako Bog svoja največja dela dovrši po ponižnih srcih. Marija je z zaupanjem sprejela Njegov načrt, Jožef je tiho, a hrabro ubogal, tako pa je v svet prišel Odrešenik.
Zgodba o prvih učencih nam je v zgled, kako nas Jezus obišče med vsakdanjimi opravili in voljna srca povabi, naj zaupajo v Njegovo besedo. Tako se naša vsakdanja življena spremenijo v misijo, da hodimo za Njim in k Bogu vodimo tudi druge.